Na podlagi 4. in 9. člena Zakona o društvih (ZDru-1, Uradni list 61/2006, 58/2009 in 39/2011) ter Zakona o nevladnih organizacijah (ZNorg, Uradni list 21/2018) je zbor članov na seji dne 18. marca 2019. sprejel naslednji

 

 

STATUT ZVEZE  KULTURNIH  DRUŠTEV  MARIBOR

 

​

I. TEMELJNE DOLOČBE

 

1. člen

 

Zveza kulturnih društev Maribor (v nadaljevanju Zveza) je prostovoljna, neodvisna, neprofitna in nepridobitna nevladna organizacija, v katero se povezujejo kulturna društva zaradi uresničevanja skupnih interesov. Ob svojem preoblikovanju leta 1998. je nasledila Zvezo kulturnih organizacij Maribor in nadaljuje tradicijo povezovanja kulturnih društev vse od prve Zveze kulturnih društev Maribor, ustanovljene leta 1922. Zveza si s svojim delovanjem, ki je splošno koristno, prizadeva za status nevladne organizacije v javnem interesu.

 

2. člen

 

Polno ime Zveze je: Zveza kulturnih društev Maribor.

Skrajšano ime je: ZKD Maribor.

Sedež ima v Mariboru, Pobreška cesta 20.

 

Zveza deluje na območju lokalnih skupnosti, v katerih imajo svoj sedež kulturna društva, včlanjena v ZKD Maribor.

 

3. člen

 

Zveza ima pečat okrogle oblike, premera 3,5 cm. V sredini je znak ZKD - gruča enajstih zvezdic različne velikosti, v krožnici pa je izpisano ime ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV MARIBOR.

 

4. člen

 

Zveza je pravna oseba zasebnega prava. Zastopa jo predsednik oz. predsednica in po pooblastilu podpredsednik oz. podpredsednica Zveze.

 

Zveza odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za zakonito poslovanje odgovarja predsednik oz. predsednica Zveze. Za obveznosti odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem člani in članice organov, ki so s svojimi sklepi povzročili obveznosti, katerih ni mogoče poravnati, in so ob sprejemanju sklepov vedeli za to.

 

5. člen

 

Zveza je včlanjena v Zvezo kulturnih društev Slovenije in usklajuje svoj program in cilje z njo. Pri uresničevanju svojih nalog sodeluje s sorodnimi  društvenimi organizacijami doma in v tujini.

 

Zveza lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne organizacije in tuje organizacije, ki imajo sorodne namene in cilje, s pogojem, da dejavnost takega mednarodnega društva ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije.

 

6. člen

 

Zveza deluje javno, za kar je odgovoren predsednik oz. predsednica Zveze, ki  ima hkrati pooblastilo, da daje informacije v zvezi z njenim delovanjem.

 

Javnost dela se zagotavlja:

• s pravico vpogleda članov v zapisnike organov Zveze,

• prek glasila ali spletne strani Zveze,

• prek javnih medijev.

 

Širšo javnost Zveza obvešča o svojem delu tudi tako, da so seje organov Zveze javne, da organizira tiskovne konference ter da na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih ustanov ter medije.

​

 

II. NAMEN, CILJI, NALOGE IN OSNOVNA DEJAVNOST ZKD MARIBOR

 

7. člen

 

Poslanstvo Zveze je bogatitev kulturnega življenja s spodbujanjem kulturne ustvarjalnosti, s skupnimi programi kulturnih društev, s kulturno vzgojo in izobraževanjem ter posredovanjem in varovanjem kulturnih vrednot.

 

8. člen

 

Osnovni namen iz prejšnjega člena uresničuje Zveza s tem:

• da prispeva k večji dostopnosti kulturnih dobrin,

• da prispeva k večjemu vključevanju posameznikov v kulturno življenje,

• da prispeva k medkulturnemu sožitju,

• da usklajuje in povezuje delovanje kulturnih društev,

• da zastopa interese kulturnih društev v javnosti,

• da obvešča javnost o svojem delovanju,

• da se vključuje v Zvezo kulturnih društev Slovenije.

 

9. člen

 

Cilji Zveze so:

• podpiranje kakovostne rasti članov zveze,

• bogatenje kulturnega življenja v lokalni skupnosti in širše,

• seznanjanje javnosti z delovanjem in dosežki kulturnih društev,

• prispevanje h kulturni vzgoji in izobraževanju,

• podpiranje medgeneracijskega sožitja,

• ohranjanje kulturnih tradicij in spomina lokalnega okolja in regije,

• spodbujanje novih oblik in vsebin delovanja kulturnih društev,

• uveljavljanje skupnega slovenskega kulturnega prostora.

​

​

III. DEJAVNOST OZIROMA NALOGE ZVEZE

 

10. člen

 

Zveza opravlja svojo dejavnost samostojno, v izvedbeni povezavi z včlanjenimi kulturnimi društvi in v povezavi z drugimi organizacijami ter pri tem zlasti:

• nudi strokovno pomoč in informira člane Zveze,

• organizira kulturne prireditve,

• zastopa interese včlanjenih kulturnih društev v organih lokalnih skupnosti in v javnosti,

• sodeluje pri oblikovanju in izvajanju programov Zveze kulturnih društev Slovenije,

• sodeluje s kulturnimi združenji in društvi Slovencev v sosednjih državah in po svetu,

• podeljuje priznanja za dosežke na področju kulturne dejavnosti,

• opravlja druge naloge v skladu s sprejetimi programi Zveze.

​

11. člen

 

Zveza lahko v povezavi z nameni in cilji Zveze kot dopolnilno dejavnost opravlja tudi nekatere pridobitne dejavnosti pod pogoji iz zakona, in sicer:

• založniško dejavnost (bilteni, brošure, zloženke, koncertni programi, razstavni katalogi ipd.);

• izobraževalno dejavnost za člane Zveze, povezano z njihovo dejavnostjo;

• prireditveno dejavnost za kulturne produkcije Zveze in včlanjenih kulturnih društev;

• gostinsko dejavnost v povezavi s prireditvami Zveze in včlanjenih kulturnih društev.

​

​

IV. ČLANSTVO V ZKD MARIBOR

 

12.člen

 

Član Zveze je kulturno društvo in pravna oseba zasebnega prava, ki s svojo dejavnostjo in temeljnimi akti izkaže aktivno vlogo na področju kulture in katerega najvišji organ sprejme sklep o včlanitvi v Zvezo ter se s tem obveže spoštovati njen statut. Ugotovitveni sklep o včlanitvi kandidata sprejme Izvršilni odbor Zveze na prvi seji po seznanitvi s prej omenjenim sklepom o včlanitvi in dokazili o delovanju na kulturnem področju. Članstvo v Zvezi je prostovoljno..

​

13. člen

 

Pravice in dolžnosti članov Zveze so:

• da volijo svoje predstavnike oz. predstavnice v organe Zveze,

• sooblikujejo in uresničujejo program dejavnosti Zveze,

• sodelujejo v organih Zveze,

• delujejo v skladu s statutom Zveze.

 

14. člen

 

Članstvo v Zvezi preneha:

• s prostovoljnim izstopom po sklepu najvišjega organa društva,

• ko član izgubi lastnost pravne osebe ali z izbrisom iz registra društev,

• z izključitvijo na podlagi odločitve Zbora članov Zveze, ko član krši določila tega statuta,

• ko društvo več kot dve zaporedni leti ne sodeluje pri nobeni aktivnosti Zveze in se ne odziva na njena vabila.

 

15. člen

 

Zveza ima častne člane in članice. Častni člani in članice so posameznice in posamezniki, ki imajo izjemne zasluge za razvoj in delovanje kulturnih društev. Imenuje jih Zbor članov Zveze na predlog članov po predhodni obravnavi v Izvršilnem odboru Zveze. Podelitev diplome o častnem članstvu se opravi svečano na javni prireditvi.

 

Pravice in obveznosti častnih članic in članov so, da so gosti na vseh prireditvah Zveze in nimajo obveznosti plačevanja članarine. Častni člani in članice sestavljajo Mentorski svet Zveze.

​

​

V. UPRAVLJANJE  ZKD MARIBOR

 

16. člen

​

Organi Zveze so:

• zbor članov Zveze

• izvršilni odbor

• nadzorni odbor

• mentorski svet

​

17. člen

 

Vodilni delavci Zveze so:

• predsednica oz. predsednik

• podpredsednika.

 

Zbor članov ZKD Maribor

18.. člen

 

Zbor članov sestavljajo:

• po en predstavnik ali predstavnica kulturnih društev, ki so včlanjena v Zvezo,

• člani in članice izvršilnega in nadzornega odbora Zveze,

• predsednik oz. predsednica, podpredsednik oz. podpredsednica in zastopnik oz. zastopnica Zveze.

 

19. člen

 

Pristojnosti in naloge Zbora članov so:

• sprejema statut Zveze,

• sprejema poročila organov Zveze in programske smernice,

• sprejema letni program in finančni načrt,

• sprejema letno poročilo Zveze,

• voli in razrešuje organe Zveze in vodilne delavce,

• imenuje častne članice in člane Zveze,

• sprejema pravilnik o finančno-materialnem poslovanju ter navodilo o poslovanju Zveze,

• odloča o izključitvi iz članstva Zveze,

• odloča o spojitvi in o pripojitvi s sorodno zvezo ali k drugi zvezi,

• odloča o prenehanju delovanja Zveze,

• odloča o pritožbah zoper sklepe organov Zveze,

• odloča o drugih zadevah skladno z zakonom in tem statutom.

 

20. člen

 

Redna seja Zbora članov Zveze se praviloma skliče enkrat letno. Zbor članov Zveze najmanj vsako peto leto na volilni seji razrešuje in voli organe zveze.

 

Sklep o sklicu redne seje Zbora članov sprejme Izvršilni odbor Zveze, ki predlaga tudi dnevni red in pripravi gradivo. Vabila v pisni obliki in gradivo v pisni ali elektronski obliki morajo člani Zbora prejeti 14 dni pred sejo.

 

21. člen

 

Izvršilni odbor Zveze lahko skliče izredno sejo Zbora članov na lastno pobudo, na zahtevo Nadzornega odbora Zveze ali na zahtevo najmanj 1/3 članov Zbora. V takem primeru Zbor članov obravnava samo problematiko, zaradi katere je bila seja sklicana. Za sklepčnost in veljavnost sklepov veljajo pravila rednega sklica.

 

22. člen

 

Sejo Zbora vodi delovno predsedstvo, ki ga na predlog predsednika oz. predsednice  Zveze izvolijo prisotni člani in članice. Delovno predsedstvo vodi sejo Zbora na podlagi poslovnika, ki ga za vsako svoje zasedanje sprejme Zbor sam.

​

Zbor članov je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica upravičenih članov in članic Zbora. Če Zbor ob napovedani uri začetka ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po tem času je Zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj tretjina članov in članic.

 

Sklepi Zbora so veljavni, ko so sprejeti z večino glasov prisotnih članov in članic. Kadar Zbor sklepa o sprejemu, spremembah ali dopolnitvah statuta ZKD Maribor, mora za sklep o tem glasovati 2/3 prisotnih članov in članic.

 

Glasovanje na seji Zbora je javno, če ta ne odloči drugače. O načinu glasovanja ob volitvah Zbor odloča posebej.

 

O sejah Zbora se vodi zapisnik.

 

Izvršilni odbor

23. člen

 

Izvršilni odbor Zveze je izvršilni organ, ki med sejama Zbora članov opravlja naloge za uresničitev programa Zveze. Za svoje delo je odgovoren Zboru članov. Sklicuje in vodi ga predsednica oz. predsednik Zveze.

 

Izvršilni odbor sestavljajo:

• enajst izvoljenih predstavnikov in predstavnic kulturnih društev, včlanjenih v Zvezo,

• predsednica oz. predsednik in podpredsednici oz. podpredsednika,

 

Mandat članov in članic Izvršilnega odbora traja pet let z možnostjo ponovitve.

 

24. člen

 

Naloge Izvršilnega odbora so:

• sprejema in predlaga Zboru članov v potrditev predlog letnega programa dela, finančnega načrta in programske smernice;

• sprejema in predlaga Zboru članov v potrditev in sprejem predlog letnega poročila, ki vsebuje bilanco stanja, izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju Zveze;

• upravlja s premoženjem Zveze;

• sklepa pogodbe za izvedbo letnega programa in finančnega načrta;

• sprejema pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju ter navodilo o poslovanju Zveze;

• po potrebi imenuje delovna telesa;

• sklepa o priznanjih Zveze ter predlaga častne članice in člane Zveze;

• sklepa o sklicu Zbora članov Zveze, predlaga dnevni red, gradivo in kandidatne liste za volitve organov;

• opravlja druge naloge v skladu s predpisi in sklepi Zbora članov Zveze.

 

25. člen

 

Izvršilni odbor zaseda po potrebi, najmanj dvakrat letno. Sejo skliče predsednica oz. predsednik Zveze. Izvršilni odbor je sklepčen, če je navzočih večina njegovih članov in članic. Sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov in članic. Izjemoma se lahko skliče dopisna seja po elektronski poti. Za dopisno sejo smiselno veljajo ista določila kot pri redni seji.

 

 

 

Predsednica oz. predsednik in  podpredsednika oz. podpredsednici

26. člen

 

Predsednik oz. predsednica je zakoniti zastopnik oz. zastopnica Zveze in opravlja zlasti naslednje naloge:

• predseduje Izvršilnemu odboru Zveze,

• predstavlja Zvezo v javnosti,

• odgovarja za uresničevanje sprejetega programa Zveze,

• opravlja druge naloge na osnovi organov društva ter statuta Zveze,

• za svoje delo odgovarja Zboru članov Zveze, ki ga oz. jo voli in razrešuje za mandat petih let.

 

27. člen

 

Podpredsednik oz. podpredsednica pomaga predsedniku oz. predsednici in ga oz. jo v njegovi odsotnosti  po pooblastilu zamenjuje.

Zveza ima dva podpredsednika oz. podpredsednici, ki si delita delo s predsednikom glede na svoja strokovna nagnjenja.

​

Nadzorni odbor

28.člen

 

Nadzorni odbor Zveze je njen kontrolni organ. Nadzorni odbor spremlja izvajanje programa, delo organov Zveze ter zakonitost finančnega in materialnega poslovanja ter o tem poroča Zboru članov. S svojimi predlogi za izboljšanje delovanja lahko sproti seznanja predsednico oz. predsednika in Izvršilni odbor Zveze.

 

Nadzorni odbor izvoli Zbor članov izmed svojih članov in članic za dobo petih let. Šteje predsednico oz. predsednika in dva člana oz. članici. Člani in članice  Nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani  organa, ki ga nadzorujejo.

​

Mentorski svet

30. člen

 

Mentorski svet Zveze sestavljajo častni člani Zveze, ki izmed sebe izvolijo predsednico oz. predsednika. Sestaja se po potrebi, glede na kulturno sezono in posebne dogodke na področju delovanja kulturnih društev.

 

Mentorski svet obravnava vprašanja o vlogi kulturnih društev in amaterske kulture skozi zgodovino in danes ter oblikuje oceno o aktualnem položaju, delovanju in uspešnosti Zveze v lokalnem in nacionalnem okolju.

 

S svojimi ugotovitvami seznanja organe Zveze ter se po potrebi z javnimi izjavami oglaša v medijih.

 

 

VI. FINANCIRANJE ZVEZE IN NAČIN IZVAJANJA NADZORA NAD RAZPOLAGANJEM S PREMOŽENJEM ZVEZE TER NAD FINANČNIM IN MATERIALNIM POSLOVANJEM ZVEZE

 

Financiranje Zveze

31.člen

 

Zveza pridobiva sredstva za svoje delovanje:

• iz daril in volil

• iz dotacij od pravnih in fizičnih oseb

• iz donacij od pravnih in fizičnih oseb,

• iz finančnih sredstev, pridobljenih iz razpisov ministrstev, skladov, občin, proračuna in drugih ustanov,

• iz prispevkov sponzorjev,

• iz javnih sredstev – občinskega, državnega in drugih proračunov,

• iz drugih sredstev za nepridobitni namen,

• iz drugih virov.

• iz dotacije iz javnih sredstev.

 

32. člen

 

Zveza se financira tudi iz pridobitne dejavnosti s prodajo storitev in blaga, ki je povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitnih dejavnosti Zveze. Financiranje iz nepridobitne in pridobitne dejavnosti se opredeli ločeno z letnim programom in finančnim načrtom. Pri opravljanju svoje dejavnosti ustvarjen presežek prihodkov nad odhodki Zveza porabi izključno za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

 

Sredstva in vodenje poslovnih knjig

33. člen

 

Sredstva Zveze obsegajo njeno premoženje, ki je izkazano po Slovenskem računovodskem standardu 33 kot dolgoročna sredstva, kratkoročna sredstva in kratkoročne časovne razmejitve.

 

Zveza posluje prek transakcijskega računa pri poslovni banki.

 

Zveza vodi poslovne knjige po načelu dvostavnega knjigovodstva, ločeno za nepridobitno in pridobitno dejavnost, prirejenega za potrebe Zveze. Podatke o svojem finančno-materialnem poslovanju zagotavlja Zveza v skladu z zakonom in standardom za društva ter na način in v obliki po Pravilniku o finančno-materialnem poslovanju Zveze. O organiziranosti vodenja poslovnih knjig sklepa Izvršilni odbor. Vodenje poslovnih knjig se lahko opravlja v Zvezi ali pa zanjo opravlja storitve vodenja poslovnih knjig druga pravna ali fizična oseba, s katero se sklene pogodba ter opredeli vse pravice, obveznosti, pristojnosti in odgovornosti pogodbenih strank.

​

Letno poročilo

34. člen

 

Zveza za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdela poročilo, ki vsebuje bilanco stanja, izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju Zveze.

 

Pred obravnavo in sprejemom letnega poročila na Zboru članov opravi Nadzorni odbor Zveze pregled in notranji nadzor nad financiranjem društva, nad razpolaganjem s premoženjem ter nad finančnim in materialnim poslovanjem Zveze. O tem poda poročilo Zboru članov, ki zajema zlasti ugotovitve, ali so poslovne knjige vodene v skladu s predpisi, je letno poročilo sestavljeno v skladu z računovodskim standardom za društva in če so presežki prihodkov na odhodki porabljeni za namene opravljanja nepridobitne dejavnosti po tem statutu.

 

35. člen

 

Vse knjigovodske listine, ki se nanašajo na poslovne dogodke Zveze, pogodbe in druge finančno-materialne listine podpisuje predsednica oz. predsednik Zveze kot odredbodajalka oz. odredbodajalec ali v njeni oz. njegovi odsotnosti od nje oz. njega pisno pooblaščena oseba.

 

Pridobivanje, odtujevanje, obremenjevanje, menjava in najem premičnega premoženja Zveze se smejo opraviti s pisnim sklepom Izvršilnega odbora. O odtujevanju, obremenjevanju, menjavi in najemu nepremičnin odloča Zbor članov Zveze.

 

Zveza upravlja z razpoložljivimi financami in materialnimi sredstvi kot dober gospodar.

​

VII. PRIZNANJA ZKD MARIBOR

 

36. člen

 

Zveza podeljuje priznanja, in sicer:

• medaljo ZKD Maribor za umetniške dosežke, organizacijske zasluge ali za izjemno gmotno podporo pri delovanju kulturnih društev;

• priznanje ZKD Maribor za sodelovanje v programih ZKD Maribor.

• najvišje priznanje Zveze je izvolitev za častnega člana ali članico ZKD Maribor, o čemer se podeli posebna diploma.

 

Kriterije, postopek odločanja in način podeljevanja podrobneje opredeljuje pravilnik o priznanjih ZKD Maribor, ki ga sprejme Izvršilni odbor Zveze.

​

​

VIII. SODELOVANJE MED  ZKD MARIBOR IN JSRSKD – OI MARIBOR

 

37. člen

 

Skladno z Zakonom o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je vzpostavljena posebna oblika sodelovanja med Zvezo in Območno izpostavo sklada, ki zajema strokovno, administrativno in organizacijsko podporo službe sklada dejavnosti Zveze, skupno načrtovanje, izvajanje in evalvacijo programov, javno promocijo delovanja kulturnih društev in uveljavljanja njihovih interesov v lokalnih skupnostih.

​

 

IX. PRENEHANJE ZKD MARIBOR

 

38. člen

 

Zveza preneha obstajati:

• po volji članov,

• s spojitvijo z drugimi zvezami, s pripojitvijo drugi zvezi,

• po samem zakonu,

• če se zmanjša število članov Zveze pod dva.

 

39. člen

 

Sklep  o spojitvi z drugimi zvezami oziroma pripojitvi k drugi zvezi sprejme Zbor članov Zveze. Zahtevo za registracijo Zveze, ki je nastala s spojitvijo oziroma registracijo pripojitve Zveze, je Zveza oziroma njen pravni naslednik dolžan vložiti v roku 30 dni po sprejetih statutarnih spremembah. Zveza, ki je zaradi spojitve ali pripojitve prenehala, se iz registra društev izbriše na podlagi določbe o registraciji nove Zveze oziroma odločbe o registraciji pripojitve Zveze.

 

Sklepu je treba priložiti poročilo o razpolaganju s sredstvi Zveze, iz katerega so razvidni obseg sredstev, način poravnave obveznosti Zveze, višina javnih sredstev ter njihova vrnitev proračunu. Preostanek premoženja preide na društva, ki so bila ob prenehanju Zveze njeni člani, razen če Zbor članov Zveze ne odloči drugače.

​

​

X. NAČIN SPREJEMANJA SPREMEMB STATUTA

​

40. člen

 

Spremembe in dopolnitve statuta ZKD Maribor se sprejemajo po enakem postopku kot statut. Dolžnost zastopnika oz. zastopnice  Zveze je, da po končanem postopku obvesti pristojni registracijski organ o spremembah in dopolnitvah.

 

 

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

41. člen

 

Vsi akti ZKD Maribor morajo biti usklajeni s statutom ZKD Maribor v treh mesecih od sprejema statuta.

​

42. člen

 

Statut ZKD Maribor je sprejel Zbor članov ZKD Maribor na svoji seji dne 18. marca 2019 in začne veljati z dnem sprejema oziroma z dnem, ko pristojni organ ugotovi, da je statut v skladu z zakonom o društvih.

 

Spremenjeni 23. člen je sprejel Zbor članov ZKD Maribor, na seji dne 21. aprila 2022 in začne veljati z dnem sprejema.

 

S tem preneha veljati statut ZKD Maribor z dne 26. marca 2008.

​

​

V Mariboru, 18. 3. 2019 (sprememba 17. in 23. člena z dne 21.4.2022).

 

Predsednik ZKD Maribor

 mag. Franci Pivec